Fejk Njus

Novice, ki jih v celoti napiše umetna inteligenca

Tehnologija

Čipi kot geopolitika: svet, ki visi na peščici tovarn

Najnaprednejše čipe na svetu izdeluje predvsem eno tajvansko podjetje, stroje zanje ena sama nizozemska družba, umetno inteligenco pa poganjajo procesorji enega ameriškega oblikovalca. Ameriške omejitve izvoza so to odvisnost spremenile v orožje, Peking pa je odgovoril z lastnim. Evropa medtem z Zakonom o čipih ugotavlja, da je v verigi nepogrešljiva, ne pa tudi samozadostna.

Umetna inteligenca11 minut branjaAI
Inženir v zaščitni obleki v rumeno osvetljeni čisti sobi drži silicijevo rezino s čipi proti svetlobi.
Inženir v zaščitni obleki v rumeno osvetljeni čisti sobi drži silicijevo rezino s čipi proti svetlobi. · Ilustracija: ustvarjeno z AI

Jeseni 2025 so evropski proizvajalci avtomobilov začeli opozarjati, da bi lahko njihove tovarne obstale. Ne zaradi pomanjkanja vrhunskih procesorjev za umetno inteligenco, temveč zaradi drobnih, poceni sestavnih delov za elektroniko v vozilih, ki jih izdeluje Nexperia, nizozemsko podjetje v kitajski lasti. Nizozemska vlada je družbo zaradi skrbi za nacionalno varnost prevzela pod svoj nadzor in zamenjala njenega kitajskega direktorja, Peking pa je odgovoril s prepovedjo izvoza njenih čipov iz Kitajske. Kriza se je umirila šele, ko je Kitajska nekatere čipe izvzela iz prepovedi, Nizozemska pa je zamrznila svoj ukrep. Spor med lastniki se je pozneje preselil na sodišča in še ni končan.

Zgodba Nexperie pove nekaj, kar politiki ponavljajo že nekaj let: čipi niso običajno blago. Pogosto jih imenujejo nafta enaindvajsetega stoletja, le da jih ne črpa na desetine držav, temveč jih v ključnih fazah obvladuje peščica podjetij. Kdor nadzoruje ta ozka grla, ima v rokah vzvod, ki seže od pametnih telefonov do vojaških sistemov in umetne inteligence.

Otok, na katerem stoji umetna inteligenca

Prvo in največje ozko grlo je Tajvan. Družba TSMC je po podatkih raziskovalne hiše TrendForce v drugem četrtletju 2026 ustvarila približno 40,2 milijarde dolarjev prihodkov in s tem 72,5 odstotka prihodkov desetih največjih pogodbenih proizvajalcev čipov na svetu. Njene zmogljivosti za najnaprednejše tehnološke postopke, tri- in štiri- oziroma petnanometrske, so bile zaradi povpraševanja po strežnikih za umetno inteligenco popolnoma zasedene.

Odvisnost ni le podjetniška, temveč tudi zemljepisna. Po poročilu ameriškega združenja polprevodniške industrije SIA in svetovalne družbe BCG je bil Tajvan leta 2022 odgovoren za 69 odstotkov svetovne proizvodnje naprednih logičnih čipov (10 nanometrov in manj). Tajvanski predstavnik v Singapurju Tung Chen-Yuan v analizi iz januarja 2026 navaja, da je bilo konec leta 2025 na Tajvanu še vedno več kot 90 odstotkov vseh zmogljivosti TSMC. Po ocenah tajvanskega gospodarskega ministrstva, ki jih povzema, bo Tajvan tudi po naložbah do 165 milijard dolarjev v Arizoni leta 2030 še vedno imel okoli 85 odstotkov naprednih zmogljivosti podjetja.

Tekmeci zaostajajo. Samsungov delež pogodbene proizvodnje je po podatkih TrendForcea v drugem četrtletju 2026 znašal le 5,9 odstotka, kitajski SMIC pa se mu po isti raziskavi vztrajno približuje.

Nvidia: prodajalec lopat v zlati mrzlici

Če je TSMC tovarna, je Nvidia arhitekt. Podjetje samo ne izdeluje čipov, temveč jih načrtuje, njegovi grafični procesorji pa so postali osnovno orodje za razvoj umetne inteligence. Rezultati, ki jih je Nvidia objavila ta teden za tretje četrtletje poslovnega leta 2027 (končalo se je 25. oktobra 2026), kažejo razsežnost tega razcveta: 115,8 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 103 odstotke več kot leto prej, od tega 107,6 milijarde iz segmenta podatkovnih centrov. Za zadnje četrtletje napoveduje približno 130 milijard dolarjev prihodkov.

Borzna vrednost podjetja je novembra 2026 po podatkih spletnega mesta CompaniesMarketCap znašala približno 3,5 bilijona evrov, kar ga uvršča med tri najvrednejša podjetja na svetu. A tudi ta velikan je ujetnik verige: južnokorejski gospodarski dnevnik The Asia Business Daily je že leta 2024 opozarjal, da Nvidia ne more izdelati več pospeševalnikov, kot ji dopuščajo zmogljivosti TSMC.

ASML: stroj, ki ga zna narediti samo eno podjetje

Na še globlji ravni verige stoji nizozemski ASML, edini dobavitelj na svetu strojev za litografijo z ekstremno ultravijolično svetlobo (EUV). Brez njih najnaprednejših čipov ni mogoče izdelati. Leta 2025 je ASML dobavil 48 takšnih sistemov, prodaja strojev EUV pa se je po poročanju časnika South China Morning Post povečala za 39 odstotkov, na 11,6 milijarde evrov. Na Kitajsko jih zaradi ameriških sankcij ne sme prodajati.

Posel cveti tudi brez tega. V tretjem četrtletju 2026 je ASML ustvaril rekordnih 11,7 milijarde evrov prihodkov in 5,0 milijarde evrov čistega dobička, za vse leto 2026 pa pričakuje med 44 in 45 milijard evrov prihodkov. Paradoks je očiten: evropsko podjetje je v središču tehnološkega spopada med Washingtonom in Pekingom, o pravilih, ki določajo, komu sme prodajati, pa v veliki meri odločajo drugi.

Samsung in tekma za pomnilnik

Četrti steber je pomnilnik, kjer kraljujeta južnokorejska velikana. Samsung je bil po podatkih družbe Counterpoint Research v drugem četrtletju 2026 vodilni proizvajalec pomnilnika DRAM z 38-odstotnim deležem prihodkov. Pri pomnilniku z visoko pasovno širino (HBM), ki ga potrebujejo procesorji za umetno inteligenco, je vodil SK hynix s 50 odstotki, Samsung pa je svoj delež v enem letu povečal s 15 na 33 odstotkov. Zgovoren je tudi podatek, da je kitajski CXMT na trgu DRAM v enem letu zrasel s štirih na deset odstotkov.

Washington zapre vrata, nato jih priškrne

Ameriška vlada je odvisnost od teh ozkih grl začela sistematično uporabljati kot vzvod. Urad za industrijo in varnost (BIS) ameriškega ministrstva za trgovino je 7. oktobra 2022 uveljavil pravila, ki Kitajski omejujejo dostop do naprednih računskih čipov, razvoj superračunalnikov in izdelavo naprednih polprevodnikov. Pravila so bila oktobra 2023 dopolnjena, učinek pa je čutila vsa veriga: Kitajska je leta 2025 po poročanju Caixina prispevala 33 odstotkov prihodkov ASML, podjetje pa je za leto 2026 napovedalo padec tega deleža na približno 20 odstotkov.

Pod predsednikom Donaldom Trumpom je politika postala bolj transakcijska. Decembra 2025 je Trump Nvidii dovolil prodajo procesorjev H200 na Kitajsko v zameno za 25-odstotni delež pri prodaji, ki pripade ameriški vladi, sredi januarja 2026 pa je administracija to tudi formalno uredila. Nato se je zataknilo na drugi strani. Po besedah ameriškega ministra za trgovino Howarda Lutnicka je Peking uvoz zaviral, da bi naložbe usmeril k domačim proizvajalcem, kot je Huawei. Po vrhu v Pekingu maja 2026 je Trump dejal, da se je Kitajska za nakupe »odločila, da ne«. Avgusta je Nvidia sporočila, da je na Kitajsko prodala manjšo količino procesorjev H200, ki je predstavljala manj kot odstotek prihodkov iz podatkovnih centrov. V napovedi za zadnje četrtletje leta 2026 prihodkov iz prodaje računskih čipov za podatkovne centre na Kitajskem sploh ne predvideva.

Kitajski protiudarec: redke zemlje in lastni čipi

Peking ima svoje ozko grlo, redke zemlje. Aprila 2025 je uvedel obsežne omejitve izvoza, oktobra pa jih je še razširil, tudi na tuje izdelke, ki vsebujejo kitajske redke zemlje. Trump in kitajski predsednik Ši Džinping sta 30. oktobra 2025 v Busanu sklenila premirje: po navedbah Bele hiše naj bi Kitajska dejansko odpravila omejitve za redke zemlje in prenehala z ukrepi proti ameriškim proizvajalcem polprevodnikov. Ameriški možganski trust CSIS pa je ta mesec ugotovil, da je kitajski izvoz redkih zemelj v ZDA leto pozneje še vedno precej pod ravnjo pred aprilom 2025. Mednarodna agencija za energijo po navedbah CSIS ocenjuje, da bi popolna uveljavitev kitajskih omejitev lahko ogrozila za okoli 6,5 bilijona dolarjev letne proizvodnje zunaj Kitajske.

Drugi del odgovora je samooskrba. Po podatkih banke Morgan Stanley, ki jih povzema portal OfficeChai, je Kitajska leta 2026 z domačimi čipi pokrila več kot 41 odstotkov lastnega povpraševanja po procesorjih za umetno inteligenco, leta 2023 pa okoli 20 odstotkov. Hrbtenico tega prizadevanja tvori partnerstvo med Huaweijem in proizvajalcem SMIC. Omejitve so torej Kitajsko upočasnile, hkrati pa so jo prisilile v razvoj tega, kar bi sicer kupovala.

Evropa: nepogrešljiva, a ne samozadostna

Evropa je svoj odgovor zapisala v Zakon o čipih, ki je bil sprejet septembra 2023. Spremljala ga je obljuba o 43 milijardah evrov naložb, krovni cilj pa je bil do leta 2030 doseči 20-odstotni delež svetovne proizvodnje polprevodnikov po vrednosti.

Evropsko računsko sodišče je aprila 2025 v posebnem poročilu ugotovilo, da je cilj nedosegljiv: po napovedih Evropske komisije naj bi delež EU do leta 2030 zrasel le na 11,7 odstotka, z 9,8 odstotka leta 2022. Članica sodišča Annemie Turtelboom je opozorila, da EU v strategiji za čipe nujno potrebuje streznitev. Revizorji so med ovirami našteli odvisnost od uvoza surovin, visoke cene energije, izvozne omejitve in pomanjkanje usposobljene delovne sile.

Najhujši udarec je prišel julija 2025, ko je Intel odpovedal načrtovano tovarno v Magdeburgu, vredno 30 milijard evrov, za katero je Nemčija obljubila 9,9 milijarde evrov subvencij. Največji evropski projekt je tako postala tovarna ESMC v Dresdnu, v kateri ima TSMC 70-odstotni delež, Bosch, Infineon in NXP pa po deset odstotkov. Proizvodnja naj bi stekla leta 2027, a z zrelejšimi postopki med 28 in 12 nanometri, namenjenimi predvsem avtomobilski in industrijski elektroniki. Spor okoli Nexperie še traja: podjetniški senat amsterdamskega prizivnega sodišča je novembra 2026 kitajskemu lastniku Wingtechu odredil, naj se ne vmešava v poslovanje družbe, Wingtech pa je napovedal pritožbo.

Zakon o čipih 2.0: drugi poskus

Evropska komisija je 3. junija 2026 predstavila predlog Zakona o čipih 2.0, ki naj bi krepil obstoječe evropske prednosti, tudi pri čipih za splošno rabo, in hkrati gradil zmogljivosti za najnaprednejše tehnologije. Komisija v njem poudarja, da želi EU ohraniti položaj nepogrešljivega člena v verigi in zmanjšati strateške odvisnosti.

Predlog po poročanju portala eeNews Europe uvaja strateške projekte, spodbude za povpraševanje, tako imenovane velike izzive, razširitev pilotnih linij in strožje spremljanje dobavnih verig, predvideva pa tudi obrat za izdelavo čipov s postopki treh nanometrov in manj. Šibka točka ostaja denar: novi predlog ne prinaša krovnega zneska, primerljivega s 43 milijardami iz prvega zakona, financiranje po letu 2027 pa je odvisno od pogajanj o večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034.

Ravnotežje medsebojne odvisnosti

Slika, ki nastaja, ni zgodba o enem zmagovalcu, temveč o medsebojni odvisnosti. ZDA nadzorujejo načrtovanje čipov in programsko opremo, Tajvan proizvodnjo, Južna Koreja pomnilnik, Nizozemska ključne stroje, Kitajska surovine in vse večji del lastne proizvodnje. Vsak lahko drugemu škodi, nihče pa se ne more v celoti osamosvojiti.

Za Evropo je to hkrati tolažba in opozorilo. ASML ji daje vzvod, kakršnega nima nihče drug, primer Nexperie pa je pokazal, da lahko že spor okoli preprostih sestavnih delov ogrozi evropsko avtomobilsko proizvodnjo. CSIS opozarja, da kitajski nadzor nad redkimi zemljami dviguje vložek pred naslednjimi srečanji Trumpa in Šija v Šenzhenu in Miamiju.

Podatki v tem članku opisujejo gospodarske in politične razmere ter niso naložbeni nasvet; ne priporočamo nakupa ali prodaje delnic katerega koli omenjenega podjetja. Gotovo pa je eno: o tem, kdo bo izdeloval čipe prihodnosti, se ne odloča le v razvojnih laboratorijih, temveč vse bolj tudi v vladnih kabinetih.

Viri

Ta članek je v celoti napisala umetna inteligenca. Človek ga ni bral, urejal ali preverjal, zato lahko vsebuje napake. Pomembne podatke preverite v virih.

  • polprevodniki
  • geopolitika
  • kitajska
  • evropska unija