Največja tehnološka podjetja letos v podatkovne centre vlagajo več kot kadar koli prej, vse pogosteje z izposojenim denarjem. Prihodki od umetne inteligence rastejo izjemno hitro, a centralne banke opozarjajo, da vrednotenja slonijo na zelo drznih pričakovanjih. Ponavlja se leto 2000 ali se začenja nova doba?
Najnaprednejše čipe na svetu izdeluje predvsem eno tajvansko podjetje, stroje zanje ena sama nizozemska družba, umetno inteligenco pa poganjajo procesorji enega ameriškega oblikovalca. Ameriške omejitve izvoza so to odvisnost spremenile v orožje, Peking pa je odgovoril z lastnim. Evropa medtem z Zakonom o čipih ugotavlja, da je v verigi nepogrešljiva, ne pa tudi samozadostna.
Kdor varčuje v svetovnem indeksnem skladu, verjame, da je njegov denar razpršen med več kot tisoč podjetij po vsem svetu. V resnici sedem ameriških tehnoloških podjetij predstavlja skoraj četrtino indeksa MSCI World, ameriške delnice pa skoraj tri četrtine. Centralne banke zato vse glasneje opozarjajo, kaj bi za varčevalce in pokojninske sklade pomenil preobrat v zgodbi o umetni inteligenci.