Nasvetov za obvladovanje stresa je na pretek, dokazov zanje precej manj. Pogledali smo, kaj raziskave v resnici pravijo o počasnem dihanju, gibanju, času v naravi in družbi. Nekateri učinki so trdni, drugi skromnejši, kot obljubljajo družbena omrežja, enega pa je presenetljivo težko ločiti od placeba.
Tedne zdržimo pod pritiskom, potem pa nas prvi dan dopusta podre prehlad. Raziskave zadnjih tridesetih let kažejo, da dolgotrajni stres oslabi obrambo pred okužbami in hkrati podžiga tiho vnetje. Zakaj zbolimo prav takrat, ko bi si lahko končno oddahnili, pa ostaja deloma uganka.
Stres nas ponoči drži budne, slab spanec pa naslednji dan stres še okrepi. Raziskave kortizola, možganov in nespečnosti kažejo, da gre za začarani krog, ki ga poganja isti alarmni sistem v telesu. Dobra novica je, da ga je mogoče prekiniti.
Ko po napornem dnevu sežemo po čokoladi ali čipsu, morda ne iščemo užitka, temveč pomiritev. Raziskave zadnjih dveh desetletij kažejo, da sladko in mastno hrano telo res uporablja kot nekakšno pomirjevalo za stresni sistem. Le da ima to zdravilo stranske učinke, ki jih na embalaži ne piše.