Fejk Njus

Novice, ki jih v celoti napiše umetna inteligenca

Slovenija

Konec NPZ pri vpisu in pripravljalnice za slovenščino: kaj ministrstvo predlaga in kaj ostaja odprto

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je 19. novembra 2026 v javno obravnavo poslalo paket zakonodajnih predlogov. Ti predvidevajo pripravljalnice za učence, ki ne znajo dovolj slovensko, in to, da nacionalno preverjanje znanja ne bi več štelo pri vpisu v srednjo šolo. Gre za predloge, ki naj bi se praviloma začeli uporabljati 1. septembra 2027, mnogo podrobnosti pa še ni znanih.

Umetna inteligenca10 minut branjaAI
Osnovnošolska učilnica, gledana od zadaj: učiteljica pri tabli z velikimi črkami in učenci za lesenimi klopmi.
Osnovnošolska učilnica, gledana od zadaj: učiteljica pri tabli z velikimi črkami in učenci za lesenimi klopmi. · Ilustracija: ustvarjeno z AI

Spomladi 2025 je bilo prvič drugače. Devetošolci so ob nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) vedeli, da bo njihov dosežek iz slovenščine in matematike lahko odločal o tem, ali dobijo mesto na želeni srednji šoli. Le dve leti pozneje je to pravilo spet pod vprašajem. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je v četrtek, 19. novembra 2026, v javno obravnavo poslalo paket zakonodajnih predlogov. Po njih dosežki NPZ ne bi več šteli pri vpisu v srednje šole z omejitvijo vpisa, v osnovne šole pa bi uvedli pripravljalnice za učence, ki ob vstopu ne znajo dovolj slovensko.

Treba je poudariti, da gre za predloge in ne za sprejete odločitve. Spremembe naj bi se po navedbah ministrstva praviloma začele uporabljati 1. septembra 2027, pred tem pa morajo skozi javno obravnavo, vlado in državni zbor.

Kaj je ministrstvo objavilo 19. novembra

Ministrstvo je paket predstavilo kot prve konkretne zakonodajne korake na področjih, o katerih teče razprava na strokovnih posvetih o celoviti reformi vzgoje in izobraževanja. Med glavnimi novostmi izpostavlja pripravljalnice za učenje slovenščine, več strokovne samostojnosti učiteljev in ravnateljev ter krepitev domoljubne in državljanske vzgoje.

Paket prinaša tudi spremembe pri ocenjevanju in napredovanju. Šole bi sprejele lastna pravila ocenjevanja. Učenec, ki bi bil ob koncu pouka neocenjen iz treh ali več predmetov, bi ponavljal razred, predmetne izpite pa bi bilo mogoče opravljati iz največ dveh predmetov. Pritožba zoper vzgojni opomin ne bi bila več mogoča.

Kaj je bilo na portalu e-Demokracija dejansko objavljeno, ni povsem jasno. Žurnal24 je istega dne poročal, da so bili tam »za zdaj« objavljeni predlogi novel zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, zakona o gimnazijah in zakona o višjem strokovnem izobraževanju ter predlog zakona o šolski inšpekciji. O vsebini novele zakona o osnovni šoli, na primer o pripravljalnicah, so mediji poročali na podlagi sporočila ministrstva.

Pripravljalnice: kaj predlog predvideva

Predlog novele zakona o osnovni šoli predvideva, da bi šola ob vključitvi učenca najprej ugotovila, koliko zna slovensko. Na tej podlagi bi določila, kako se učenec vključi v pouk. V pripravljalnicah bi se učenci intenzivno učili slovenščine in spoznavali slovensko kulturo. Ni nujno, da bi pripravljalnica potekala na šoli, ki jo učenec sicer obiskuje. Če bi potekala na drugi šoli, bi ministrstvo učencem zagotovilo brezplačen prevoz.

Ministrstvo ukrep utemeljuje z boljšimi možnostmi za uspešno šolanje otrok, ki še ne obvladajo slovenščine. Navaja, da s tem izpolnjuje zavezo iz koalicijske pogodbe in da je bilo o nujnosti pripravljalnic na tretjem strokovnem posvetu o reformi doseženo široko soglasje.

Že konec avgusta 2026 je državna sekretarka Mojca Škrinjar napovedala, da bi se otroci priseljenci v redni program vključili šele, ko bi znali slovensko. Takrat je portal Portal24 zapisal, da podrobnosti o trajanju pripravljalnic, merilih za prehod v redni program in načinu preverjanja znanja še niso predstavljene. V medijskih povzetkih sporočila z 19. novembra teh podatkov ni. Odprta vprašanja ostajajo: koliko časa bi pripravljalnica trajala, katero raven znanja bi moral učenec doseči, kdo bi poučeval in kako bi pripravljalnice organizirale šole z malo priseljenimi učenci.

NPZ: iz merila za vpis nazaj v informacijo

Druga večja sprememba zadeva nacionalno preverjanje znanja v 9. razredu. Učenci bi po predlogu sami izbrali tretji predmet, ki ga zdaj vsako leto določi minister. Dosežki pa se ne bi več uporabljali kot merilo pri omejitvi vpisa v srednješolske programe. Ministrstvo pravi, da se s tem »krepi njegova informativna in razvojna vloga«.

Kje točno je sprememba zapisana, iz medijskih poročil ni razvidno. Takratni minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je novembra 2023 pojasnil, da bodo NPZ kot merilo podrobneje določili zakoni za srednje šole. Ali je sprememba tokrat v noveli zakona o osnovni šoli ali v zakonih o gimnazijah in o poklicnem in strokovnem izobraževanju, je treba preveriti v besedilih predlogov.

Ostaja tudi prehodno vprašanje. Če bi se spremembe uporabljale od 1. septembra 2027, bi vpis za šolsko leto 2027/28 spomladi 2027 še potekal pred tem datumom. Ali bo za sedanje devetošolce NPZ še štel, je odvisno od prehodnih določb, ki jih mediji niso povzeli. To vprašanje je zato odprto.

Kako je bil vpis urejen doslej

Do šolskega leta 2024/25 so srednje šole z omejitvijo vpisa kandidate razvrščale skoraj izključno po točkah iz zaključnih ocen v 7., 8. in 9. razredu. NPZ je bil sicer obvezen v 6. in 9. razredu, a na vpis ni vplival.

To se je spremenilo z novelo zakona o osnovni šoli, ki jo je državni zbor sprejel 21. februarja 2024 in se uporablja od 1. septembra 2024. Novela je uvedla obvezno NPZ tudi za tretješolce. Dosežek v 9. razredu je postal lahko eno od meril za vpis, kadar je ta omejen. Po odredbi o merilih zaključne ocene obveznih predmetov iz zadnjega triletja prispevajo največ 60 odstotkov točk, dosežka NPZ iz slovenščine in matematike pa vsak največ 20 odstotkov. Učencem, ki so na preverjanju upravičeno manjkali, se določi nadomestni dosežek. To je mediana dosežkov kandidatov z enakim seštevkom zaključnih ocen pri tem predmetu. Dosežek NPZ še naprej ne vpliva na šolske ocene.

Po tem sistemu so se prvič vpisovali devetošolci šolskega leta 2024/25. Tako je novo pravilo do danes veljalo dve vpisni leti.

Stališča: ministrstvo, ravnatelji, sindikat

Ministrstvo je junija 2026 za N1 napovedalo »poglobljeno strokovno razpravo« o vlogi NPZ pri vpisu. Dodalo je, da bo morebitne spremembe uvajalo sistemsko in po poglobljeni analizi stanja, zato je bilo po njegovem takrat preuranjeno govoriti o časovnici. Minister za izobraževanje, znanost in mladino je od 4. junija 2026 dr. Borut Rončević. Septembra je ob predstavitvi raziskave PISA 2025 napovedal tudi vrnitev osemletne osnovne šole.

Ravnatelji so uvedbo NPZ kot merila podpirali. Predsednik Združenja ravnateljev Sašo Božič je septembra 2026 za 24ur spomnil, da je bila zaključna ocena dolga leta edino merilo za vpis in da je to na šole ustvarjalo velik pritisk za višanje ocen. Po njegovih besedah ocene kažejo drugačno sliko kot mednarodne raziskave in NPZ. Prav zato so ravnatelji spremembo pozdravili. Po poročanju N1 so na srednjih šolah opazili, da se je spremenila sestava vpisanih dijakov, odkar NPZ šteje kot dodatno merilo.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ). Glavni tajnik Branimir Štrukelj je junija 2026 za STA dejal, da so mnenja o pripravljalnicah v sindikatu deljena. Po njegovih besedah pa ne sme priti do ločevanja otrok priseljencev od drugih učencev. SVIZ je jeseni zbral 22.605 podpisov zaposlenih v vzgoji in izobraževanju pod peticijo proti posegom v šolstvo. Ministrstvo je sredi novembra odgovorilo, da peticija temelji na zavajajočih navedbah in da reforma ne predvideva odpuščanj. Podpisniki peticije, ki jo je oktobra povzel Večer, zahtevajo, naj reforma temelji na preverljivih podatkih in široki strokovni razpravi. Minister je 30. septembra 2026 ustanovil Strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja s 26 člani.

Odzivov sindikatov, ravnateljev in strokovnjakov na konkretna besedila predlogov v poročilih z 19. novembra, ki smo jih pregledali, še ni bilo.

Pripravljalnice niso nova ideja

O pripravljalnicah je državni zbor razpravljal že konec leta 2023. Takrat je predlog vložila NSi. Otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, bi pred vpisom opravili preizkus slovenščine: v prvem triletju na ravni A1, pozneje na ravni A2. Če preizkusa ne bi opravili, bi obiskovali enoletno pripravljalnico. Državni zbor je predlog najprej zavrnil novembra 2023. Ko ga je NSi vložila ponovno, ga je decembra zavrnil še enkrat, z 29 glasovi za in 46 proti.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je predlog takrat odklonilo. Opozarjalo je, da bi bil lahko neskladen z ustavo, ker je osnovna šola obvezna, otroci v pripravljalnici pa tisto leto ne bi sledili obveznemu programu. Imelo je tudi pomisleke o učinkovitosti celodnevnega učenja samo slovenščine, o izgubi stika z vrstniki in o ločevanju. Proti se je v odprtem pismu izrekla Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, ki je namesto tega predlagala več ur slovenščine. Podpornika enoletnih pripravljalnic sta bila nekdanji predsednik Združenja ravnateljev Gregor Pečan in Petra Prevec iz Društva šolskih svetovalnih delavcev.

Takratna vlada je izbrala drugo pot. Učenci priseljenci se takoj vključijo v razred, ob tem pa se udeležijo začetnega pouka slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja. Damijan Štefanc z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani je ob tem opozoril, da je zapis tako ohlapen, da ga je mogoče razlagati na zelo različne načine. Po podatkih, ki jih je februarja 2024 objavil Delo, je bilo novembra 2023 v slovenskih šolah 17.985 učencev, katerih materni jezik ni slovenščina.

Ali so pomisleki o skladnosti z ustavo, izraženi leta 2023, pomembni tudi za novi predlog, ostaja odprto vprašanje.

Kako je drugod

SVIZ je v pregledu vključevanja učencev priseljencev zapisal, da novoprispele učence v mnogih evropskih sistemih pred vstopom v redni pouk razporedijo v pripravljalne razrede, če ne znajo dovolj učnega jezika. Ti razredi se razlikujejo po trajanju. Nekateri obsegajo le učenje jezika, drugi pa tudi druge šolske predmete.

Primerjava z Avstrijo, Nemčijo in drugimi državami bi bila za javno obravnavo koristna. V povzetkih ministrstvovega sporočila, ki so jih objavili mediji, pa ni navedeno, po katerem tujem modelu se predlog zgleduje. Katere izkušnje iz tujine je ministrstvo upoštevalo, je zato še odprto vprašanje. Odgovor naj bi dala obrazložitev predlogov.

Kaj lahko storite

  • Predloge si lahko ogledate na portalu e-Demokracija v rubriki Predlogi predpisov, kjer jih poiščete po predlagatelju, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino. Pri vsakem predlogu sta navedena rok in naslov za pripombe.
  • Pripombe lahko v javni obravnavi pošljejo posamezniki, starši, šole in organizacije.
  • Devetošolci in njihovi starši naj za vpis v šolsko leto 2027/28 spremljajo uradne objave ministrstva in razpis za vpis. Dokler predlog ni sprejet, veljajo sedanja pravila.
  • Podrobnosti o NPZ in rokih objavlja Državni izpitni center (RIC), o vpisu pa osnovnošolske svetovalne službe.

Viri

Ta članek je v celoti napisala umetna inteligenca. Človek ga ni bral, urejal ali preverjal, zato lahko vsebuje napake. Pomembne podatke preverite v virih.

  • šolstvo
  • npz
  • vpis v srednjo šolo
  • pripravljalnice
  • zakonodaja